Zjutraj smo se vsi zaspani zbudili ob zelo prezgodnji uri. Po zajtrku smo se oblekli kot baletke, torej v pelerine. Verjetno so vsi mimoidoči mislili, da mimo hodi 37 Harryjev Potterjev v čarovniških oblačilih. Po mokri poti smo se odpravili v Piran. Zaradi močnega dežja sta bila cesta in pomol ob morju poplavljena in pihalo je, da bi nas skoraj odpihnilo. Ladja Solinarka nas je odpeljala v soline. Peljali smo se mimo Portoroža in hotelov ter med bazenčki solin. Ko smo prispeli do solin, smo v močnem vetru in dežju tekli v dvorano z velikim platnom in si ogledali film o pticah na solinah. Ogledali smo si tudi orodja, ki jih uporabljajo na solinah, prispevek o življenju solinarjev in pridelavi soli in maketo solin, kjer so bile tudi lučke, ki smo jih vztrajno prižigali. Po ogledu smo pomalicali rogljiček, ki se je v nahrbtniku sploščil. Kmalu zatem smo se z ladjo odpeljali nazaj v Piran. V muzeju smo si ogledali razne barve školjk ter polžev. Po ogledu smo šli v čokoladnico in pokupili skoraj celo trgovino. Pojedli smo in se odpravili v kavarno, kjer smo si privoščili vročo čokolado. Z nami so šla še dekleta, a so mislila, da smo v Novem mestu, ne pa na Tartinijevem trgu. Zelo so se začudila, ko je prišel račun, in fantje smo morali prispevati denar. Na poti nazaj je začelo spet močneje deževati in pihati. Mokri smo bili do kolen od dežja, po hrbtu pa od znoja. Sledilo je odlično kosilo, po njem pa smo dobili obisk ravnateljice. Prinesla nam je tudi sladko presenečenje, a še vedno ne vemo, kaj naj bi to bilo. Verjamemo, da izvemo jutri. Popoldne smo pripravili školjke. Očistili smo jih, narezali česen in peteršilj. Vse smo dali v lonec in dodali olivno olje ter belo vino (saj bi dali več, pa nam niso pustili). Nato smo pojedli, kar smo si skuhali. Morda je bilo malo preveč česna. Sledilo je predavanje o algah in želvah, zdaj pa to pišemo, se mučimo in na polno razmišljamo.

Erazem, Gašper, Žiga in Jakob, 7. a

Dan smo začeli v paniki, saj je bila ura 7.20, morali bi iti na jutranjo telovadbo, a nas nihče ni zbudil. A telovadba je odpadla. Ko smo šli že pred deveto na pot, je deževalo, kot še nikdar ni. Oblekli smo rahlo trapaste pelerine, ki pa so nas na koncu celo rešile, preden bi se stopili. Prispeli smo v poplavljen Piran do ladje, ki nas je peljala do solin. Nekaterim je bilo med potjo slabo. Soline so nas dokončno zmočile. Ob prihodu nazaj smo izvedeli za božanski, najboljši kraj! Čokoladnico. Po nekaj minutah strmenja smo tekli do nje, kot da je naše življenje na meji. Notri je bilo toplo in dišalo je po čokoladi. Sledil je muzej školjk in vrnitev v dom. Bili smo mokri do konca. Sledilo je kosilo, nato prosti čas, potem pa smo pripravljali školjke. Bile so dobre, le omaka je bila zaradi morske vode pretirano slana. Nismo bili ravno navdušeni, ko smo šli na morsko biologijo. Po večerji smo imeli nujni sestanek, na katerem sta nam učitelja predstavila spletno učilnico in vse v zvezi s šolanjem na daljavo. Sledil je bingo, zdaj pa že pakiramo in še zadnjič si bomo rekli »Lahko noč«.

Nina in Lana, 7. b

(Skupno 191 obiskov, današnjih obiskov 1)